Zgodovina proizvodnje asfaltnih zmesi

Zgodovina proizvodnje asfaltnih zmesi

Vse do leta 1900 je skoraj ves asfalt, ki so ga uporabljali v ZDA prišel iz naravnega vira, jezera Trinidad in Bermudez Lake v Venezueli. Rafiniran naftni asfalt prvotno uporabljen kot dodatek za mehčanje naravnega bitumna za njegovo uporabo in polaganje se je uveljavilo sredi 70. let 19 stoletja, ter počasi začelo pridobivati na svoji veljavi. Do leta 1907 je izdelava refiniranega asfalta izpodrinilo uporabo naravnega bitumna. Medtem pa, ko so avtomobili pridobivali na popularnosti, so lokalne državne vlade bile po vse večjim pritiskom zahtev po boljših cestah. Te zahteve so pripeljale do inovacij tako v izdelavi kot v polaganju asfalta.

Proizvodnja asfalta leta 1917.

Zgodnje izdelave vroče asfaltne zmesi enot so bile sestavljene iz agregata in bitumna. Na vročem železnem podstavku, katerega je segreval na odprtem ognjišču s premogom do željene temperature. Na tem železnem podstavku se je sušil agregat, na katerega se je polival bitumen. Zmes se je mešala na roko, kvalitete pa je bila odvisna od izkušenj mešanja delavca. Prvi mehanični mešalci so se uporabili v Parizu leta 1854, ampak so bili okorni, ker so potrebovali 4 ure da so zamešali saržo asfalta. Cummer Company je odprla prvo asfaltno bazo leta 1870. Prvo moderna asfaltna baza je bila zgrajena 1901 Warren Brothers v East Cambridge.

Sodobna asfaltna baza

Legenda:

1. preddozatorji z zbirnim transport­nim trakom
2. sušilni boben z integriranim goril­nikom
3. odpraševalna naprava z izločevalnikom lastnega polnila
4. elevator za vročo zmes kamnitih zrn
5. sistem sit
6. silos za vroče frakcije kamnitih zrn (z by-pass žepom )
7. sistem tehtnic za kamnita zrna, bitumen, polnilo in dodatke asfalt­nim zmesem
8. mešalnik
9. vsipni lijak za spust vročih asfalt­nih zmesi v posamezen silos
10. silosi za vroče asfaltne zmesi
11. direktno nakladanje na tovorna vozila
12. silos za lastno in tuje polnilo
13. električno grete cisterne za bitu­men
14. komandni kontejner z jakostnimi in nizkonapetostnimi elektroomarami